Veleposlaništvo RS Tokio /O veleposlaništvu /Veleposlanica /Nagovor /

Danes uradno velja, da so dvostranski odnosi med Slovenijo in Japonsko "prijateljski in brez odprtih vprašanj". To dikcijo uporabljamo v svojih razgovorih diplomati, a dejstvo je, da takšni odnosi med državami niso samoumevni in da ta dokaj suhoparna fraza skriva v sebi razvejano, učinkovito in v prihodnost usmerjeno sodelovanje med dvema narodoma.

Aktualni politični odnosi so na visoki ravni, kar se izkazuje v številnih visokih obiskih v zadnjih letih. Če omenimo le nekaj najbolj aktualnih – predsednik Slovenije g. Borut Pahor je s svojim obiskom v Tokiu jeseni 2019 počastil ustoličenje novega japonskega cesarja; Slovenijo je konec aprila 2021 obiskal zunanji minister Japonske g. Tošimitsu Motegi, le dve leti prej pa tudi njegov predhodnik g. Taro Kono. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec pa se je poleti 2021 udeležila otvoritve tokijskih olimpijskih iger. Na obeh straneh v parlamentu delujeta tudi skupini prijateljstva, ki skrbita za medparlamentarno sodelovanje.

Gospodarsko sodelovanje med državama je v vzponu. Slovenija je namreč uspela privabiti številne pomembne japonske investicije, posebej na področju robotike in z visoko dodano vrednostjo. Omenjeni projekti so danes videni kot primer dobre prakse in vzor številnim interesentom na japonski strani. Japonska je strateško uvrščena kot ena izmed najpomembnejših trgovinskih partneric in investitorjev v Programu spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2020−2024. Luka Koper postaja čedalje pomembnejše pristanišče za vstop v Srednjo in Jugovzhodno Evropo.

Na Japonsko slovenska podjetja izvažajo številne produkte, od najbolj tehnološko razvitih, do odličnih vin, bučnega olja in piranske soli. Potenciali za sodelovanje so na področjih obnovljivih virov energije, novih tehnologij v kmetijstvu, zdravstvu ter pri uresničevanju t. i. Družbe 5.0. Glede na dosedanje uspehe in zaznan interes se zdi, da se za poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama ni bati, za kar bosta skrbela še naprej tudi oba poslovna gospodarska sveta.

Poleg tega je med državama in njunimi prebivalci razvejano sodelovanje na področju športa in znanosti. Priložnosti za poglobitev slednjega se bodo v prihodnje nudile tudi v okviru Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI) v Ljubljani. Učenje japonskega jezika v Sloveniji postaja vedno bolj popularno in aktivnosti Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti ter Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo so razvejane. Lahko bi rekli, da je Slovenija ustvarila pravi rod mladih japonologov in prevajalcev, ki danes s poznavanjem Japonske in s svojim delom vidno prispevajo k poglabljanju razumevanja med dvema državama.

Slovenija in Japonska imata številne točke skupnega interesa tudi glede prihodnje ureditve sveta. Postajamo pomembni partnerji na področju t. i. zelenega okrevanja in boja proti klimatskim spremembam, pri zaščiti demokratičnega sveta, človekovih pravic in multilateralizma, pri izvajanju aktivnosti v regijah Zahodnega Balkana in Indopacifika, če omenimo le nekatere izmed njih. Na Japonskem se je začel izvajati slovenski projekt Naše pravice, katerega namen je učenje otrok o njihovih pravicah, Japonska je redna donatorka sredstev za aktivnosti v Sloveniji ustanovljene neprofitne Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF).

Čeprav jih težko beležimo s statistikami, so pomemben, morda najpomembnejši del tkanja prijateljskih vezi med državama kulturni projekti, študentske izmenjave, restavracije z odlično hrano in pijačo obeh držav, sajenje lip in japonskih češenj, igranje harmonike ali šamisena, ter enostavno medčloveški, vsakodnevni stiki med prebivalci Slovenije in Japonske. Stiki med vsemi tistimi, ki s svojimi dejanji prispevajo k medsebojnemu razumevanju, zbliževanju in solidarnosti med državama. To pa tudi je in bo ostalo glavno vodilo delovanja veleposlaništva Slovenije v Tokiu.

Naj v zaključku omenim še to, da veleposlaništvo od julija 2021 nerezidenčno diplomatsko pokriva tudi Republiko Filipini, s čemer želi Slovenija navezati več stikov, posebej gospodarskih. V naslednjih letih bomo temu cilju, skupaj s častnim konzulom Republike Slovenije na Filipinih, g. Felixom Angom, posvetili več pozornosti.

Dovolite, da vas še povabim, da spremljate tudi druge vire komunikacije veleposlaništva, kot so Twitter, Facebook in Instagram računi, preko katerih želimo z vami deliti aktualne informacije s področja konzularnih zadev, sodelovanja med državama ter poročila z naših dogodkov in proslav.

doc. dr. Ana Polak Petrič